Moringa
Moringa je večnamensko drevo, ki se lahko bori proti podhranjenosti in raste na najbolj neugodnih območjih, kjer večina drugih pridelkov ne more preživeti. Posebnost je, ker vsebuje predvsem veliko koncentracijo številnih hranil beljakovine, kalij, kalcij, železo, vitamini A in C, vitamini B. Vsi deli rastline so užitni in imajo več uporab, od hrane do čiščenja odpadne vode.
Prehrana in bioaktivne spojine
Moringa je hranljiva, ker surovi listi vsebujejo do 17 % beljakovin (27 % v listnem prahu, 40 % v suhih listih), 13 % ogljikovih hidratov (okoli 40 % v listnem prahu in suhih listih). Semena so bogata z lipidi (cca. 40 %). Moringa je vir 18 od 21 aminokislin, med katerimi so vse esencialne. Porcija 100 g surovih listov zadostuje za 47 % provitamina A, 55 % riboflavina (B2), 92 % vitamina B6, 62 % vitamina C, 31 % železa, 41 % magnezija, 19 % dnevnih potreb po kalciju. Vrste Moringa so znane po svojih antioksidativnih, protivnetnih, protirakavih in antihiperglikemičnih aktivnostih, predvsem zaradi visoke vsebnosti flavonoidov, glukozidov in glukozinolatov.
Gojenje
Rod Moringa ima 13 vrst, ki rastejo predvsem v polsušnih, tropskih in subtropskih območjih v jugozahodni Aziji, jugozahodni Afriki, severovzhodni Afriki in na Madagaskarju. M. oleifera, trenutno najbolj raziskana vrsta moringe, najbolje uspeva v temperaturnem območju 25–35°C, na neposredni sončni svetlobi, na nadmorski višini okoli 500 m in v rahlo kislih do alkalnih tleh (pH 5,0–9,0). Kljub temu lahko prenese temperature do 48°C, le 250 mm dežja, zmrzal pozimi in najrazličnejše razmere tal. V vzhodni Afriki raste na nadmorski višini do 1350 m, lahko pa ga najdemo še višje.
Moringo lahko razmnožujemo iz semen in potaknjencev. Stroke običajno nabiramo poleti, ponekod pa tudi dvakrat letno. Moringo je mogoče gojiti poceni in okolju prijazno ter lahko raste na sicer neobdelovalnih suhih in hranilnih zemljiščih. Ko je koreninski sistem vzpostavljen, ga je precej enostavno vzdrževati, saj je odporen na težke okoljske razmere. Posledično je potreba po gnojenju in namakanju bistveno manjša v primerjavi s številnimi drugimi kmetijskimi pridelki.
Uporablja
Liste, cvetove, stroke, semena, korenine in celo lubje lahko uporabimo za številne izdelke: živila in aditive za živila, živalsko krmo, kozmetiko, farmacijo, biogoriva, gnojila ali celo za čiščenje vode. Trenutno je listni prah najbolj priljubljen izdelek, ki ima približno 30 % tržnega deleža moringe.
Trg in proizvodnja
Globalni trg izdelkov Moringa je bil leta 2019 ocenjen na 5.000 milijonov USD in naj bi do leta 2026 dosegel 8.400 milijonov USD s pričakovano rastjo s skupno letno stopnjo rasti (CAGR) 8 % od leta 2020 do 2027.
Vodilni tržni delež ima azijsko-pacifiška regija z Indijo kot vodilnim izvoznikom. Afrika, Severna Amerika, Evropa, Latinska Amerika in Bližnji vzhod prispevajo tudi izdelke moringa na svetovni trg.